Prebiram članek, ki so ga sredi decembra objavili v časniku New York Times z naslovom "An Ancient ‘Horizon Calendar’ Comes Into View Over Mexico City". Članek je izšel iste dni, ko sva intervjuvali prof. Šprajca in mi je skoraj žal, da ga nisva o tem povprašali.

Toda tudi na podlagi našega pogovora začnem dvomiti o "novosti", ki jo članek predstavlja. Njegov podnaslov je namreč: "Scientists suggest in a new study that ancient Mesoamericans tracked leap years using a sunlit horizon."

V samem članku pa avtor raziskave pravi: “I’m not a historian, astronomer or an archaeologist,” Dr. Ezcurra said. “I’m a biologist, working on environmental sciences, so I came into this question a little bit haphazardly and with completely new eyes, I think, because I’m interested in the evolution of the main crops of Mesoamerica.”

Če nisi zgodovinar, astronom, arheolog, si si vsaj podrobno preštudiral raziskave, ki so jih v teh strokah opravili? Hmmm. V trenutku podvomim v to, da je rezultat te raziskave res velika novost, dokler ne zasledim (v istem članku) tudi spodnje mnenje:

Ivan Sprajc, a specialist in Mesoamerican archaeoastronomy at the Slovenian Academy of Sciences and Arts, pointed to earlier research indicating that these eastern mountains were used to identify specific dates, rendering the team’s findings “not novel at all” in his view.

He added that the existing body of evidence strongly suggested that Aztecs, and their predecessors, never developed a correction system that incorporated leap years.

“My general opinion of this study is that it does not rely on compelling evidence and simply ignores a large amount of previous systematic research on Mesoamerican architectural alignments,” Dr. Sprajc said.

No, to. Upam, da bo kratek pogovor iz 25. epizode podkasta tudi preostalim bralcem/kam in poslušalcem/kam v pomoč pri razbiranju med novicami in "novicami".

Še povezava do članka: https://www.nytimes.com/2022/12/13/science/aztec-calendar-leap-year.html

Uganite koga boste zasledili kot enega od avtorjev nove raziskave? 😉

https://www.smithsonianmag.com/science-nature/earliest-evidence-of-260-day-calendar-use-found-in-mexico-180981399/

#arheoastronomija #raziskovanje #mezoamerika #arheologija #koledar #25epizoda

In še današnji članek o zgornji raziskavi na STA portalu: http://znanost.sta.si/3125594/raziskava-ivana-sprajca-razkriva-da-je-majevski-koledar-star-vec-kot-3000-let

V tokratni epizodi predstaviva Laro Ulčakar, teoretično fizičarko, ki se je prijavila na razpis za astronavtko pri Evropski vesoljski agenciji, in se tudi uvrstila zelo visoko.

Pogovor z njo je bil izredno zanimiv, saj nama je obrazložila kakšen je potek takega izbora, katere so zahteve, kako potekajo priprave. Z nama (in vami) je delila tudi nekaj nasvetov za vse, ki bi radi v prihodnosti poleteli v vesolje!

Želiva ji, da bi se ji sanje uresničile. Zato tudi tak naslov epizode: astronavtka bo!

Intervju (pa še nekaj astronomskih novic zraven) lahko poslušate v vseh podkast aplikacijah in na https://anchor.fm/temnastranlune/episodes/26---Astronavtka-bo-e1ugvav

Prvi ponedeljek v mesecu je čas za 🎙🌓Temno stran Lune!

V goste sva tokrat povabili Anito Zanella, astrofizičarko, ki se poleg raziskav ukvarja tudi s sonifikacijo podatkov. Z Anito se poznava, o njej in zelo zanimivem srečanju, namenjenemu sonifikaciji astronomskih podatkov, pa sva prebrali v Scientific American.

Kaj je učinek cocktail zabave? Kako pretvoriti podatke v prijeten zvok? In kako lahko astronomijo približamo slepim in slabovidnim?

O vsem tem boste slišali v intervjuju, ki sva ga posneli v angleščini. Na spodnji povezavi lahko prisluhnete epizodi z zvočnimi podnapisi, bonus epizoda (v angleščini) pa sledi čez nekaj dni!

https://anchor.fm/temn.../episodes/27---Prisluhni-mi-e1vp1pd

#astronomija #vesolje #sonifikacija #zvok #cocktailzabava #astronomijazavse #intervju #temnastranlune

Kaj je učinek zabave s koktajli?

Anita Zanella, gostja zadnje epizode, nam ga takole obrazloži:

"Zvok je lahko v veliko pomoč tudi v raziskovanju. Primer predstavlja učinek zabave s koktajli.

Predstavljajmo si, da smo na zabavi, kjer slišimo našega prijatelja, kako govori na drugi strani sobe. Njegov glas lahko zlahka slišimo kljub vsemu hrušču zabave s koktajli.

Astronomi običajno opazujemo objekte z zelo šibkimi signali v zašumljenem ozadju. V tem primeru bi nam torej naša ušesa lahko pomagala pri iskanju takih šibkih signalov, šumu navkljub.
Naša ušesa so lahko celo boljša kot naše oči."

Z opisanim učinkom se lahko poigrate na https://blackholehunter.org

Tik Tok je eno izmed najpopularnejših družabnih omrežij med mladimi. Astronomija pa ena izmed najstarejših ved.

Kaj se zgodi, ko se TikTok in astronomija srečata? Odgovor sva poiskali pri srbski astrofizičarki in popularizatorki znanosti Tijani Prodanović, ki jo na TikToku poznamo kot dr. Cosmic Ray.

Epizoda je že na voljo v vaši priljubljeni aplikaciji in na https://podcasters.spotify.com/pod/show/temnastranlune/episodes/28---Dr--Cosmic-Ray-e21jrol

Poslušajte, zamislite se, komentirajte!

Evropska vesoljska sonda JUICE, namenjena raziskovanju Jupitra in treh izmed njegovih lun, bo predvidoma poletela danes ob 14:14!

Vzlet je bil prestavljen (poleteti je morala že včeraj). JUICE bo do Jupitra dospel leta 2031! Namenjen je opazovanju predvsem lune Ganimed, ki pod skorjo ledu skriva najverjetneje oceane vode, na njej bi bilo možno, da vznikne življenje...

Izstrelitev čez par minut, spremljate lahko na https://www.youtube.com/watch?v=MvHcGmQPcsI

Zadnja epizoda letošnje sezone se začne s sporočilom, ki se nepričakovano pojavi v poštnem nabiralniku pred mesecem dni.

Pismo nama je napisala poslušalka, ki se tudi sama ukvarja z izredno zanimivim astronomskim projektom, zato sva jo povabili, da se nama pridruži in poklepeta v oddaji!

Spraševali sva jo o zakulisju razvoja tega astronomskega observatorija. Ponavadi si namreč niti ne predstavljamo, koliko dela, truda in inovacij je potrebnih že samo za razvoj astronomskih instrumentov, vse od teleskopov do vrhunskih merilnih naprav, ki so pogosto na robu zmogljivosti tehnologije. Njihov razvoj se začne mnogo let prej, pri velikih projektih pa celo desetletje in več, preden v javnost pridejo prvi posnetki in odmevni rezultati astronomov.

Gostja zadnje epizode je Ivana Novak, ki pri podjetju Cosylab razvija komponente za projekt niza radijskih teleskopov SKA (Square Kilometer Array), katerih zbiralna površina meri kvadratni kilometer, gradijo pa jih v Južni Afriki in Avstraliji!

Prisrčno vabljeni k poslušanju!


30. epizoda z naslovom SKA je že na razpolago v vaši priljubljeni aplikaciji in na povezavi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/temnastranlune/episodes/30---SKA---najveji-radijski-teleskop-na-svetu-e25823m

Decembra se nama je v oddaji pridružila Tadeja Veršič 💫

Tadeja je astrofizičarka, ki je prepotovala dober del sveta in raziskuje temno snov ⚫. Strast do astronomije goji od malih nog, ko je prvič opazovala komet in razmišljala kako se ta sploh giblje v vesolju. 🔭

Je temna snov res temna? In zakaj nas njena skrivnostna narava tako privlači in zanima? Kako bi zgledalo vesolje brez nje? 🤔

Odgovore vam nudi 33. epizoda podkasta Temna stran Lune❗

🎙️🌗 Poslušaj na:
https://podcasters.spotify.com/pod/show/temnastranlune/episodes/33---Skrivnostna-nevidna-snov-e2cp13s
🎁 Podpri na:
https://ko-fi.com/temnastranlune

Novembra smo se zavrteli 💫

V 50. (jubilejni!) epizodi podkasta je bil najin gost raziskovalec Diego Godoy Rivera z Inštituta za astrofiziko na Kanarskih otokih, ki nama je razkril, da so zvezde prave kozmične plesalke.

Čisto vse, brez izjeme, se vrtijo okoli svoje lastne osi in izvajajo piruete. Mlade zvezde se vrtijo hitro, njihova rotacija pa se s časom upočasnjuje. Diego s pomočjo girokronologije tako ocenjuje njihovo starost.

🎙️🌗 Prisluhni na:
https://creators.spotify.com/pod/profile/temnastranlune/episodes/50---Vesoljske-piruete-e3adl71

🎁 Podpri na:
https://ko-fi.com/temnastranlune