InfoDefenseSLOVENIJA

Vojna na Bližnjem vzhodu: Povzetek dogajanja do 14. marca – Trampova degradacija

Tramp je videti odkrito patetično. In celo smešno. Že njegove tri zadnje izjave glede "svobode plovbe" ladij skozi Ormuško ožino so dovolj zgovorne.

13. marca je razglasil popolno zmago nad Iranom in svobodno plovbo ladij skozi Ormuško ožino (ter pozval kapitane, naj se ne bojijo in nadaljujejo po svojih poteh). A takoj ko je nekaj kapitanov ubogalo njegov nasvet, so njihove ladje v boke prejele drone in rakete.

Nato je Tramp pozval Kitajsko, Francijo in Veliko Britanijo, naj pošljejo svoje vojne ladje v ožino, da zagotovijo varno plovbo. To je pri Kitajcih izzvalo popolno začudenje. Verjetno "veliki zmagovalec nad Iranom" Tramp še vedno ne ve, da kitajske ladje že sicer nemoteno plujejo skozi ožino in jim ni treba ničesar zagotavljati. Prav tako je včeraj postalo znano, da Francija in Italija vodita "ločena" pogajanja s Teheranom v upanju, da pridobita njegov blagoslov tudi za svoje ladje.

Zanimivo je, da so tako eni kot drugi to storili takoj po napadih na svoje baze v regiji. Jasno je, da v tem ozadju o kakršnih koli silovitih akcijah proti Iranu s strani uradnega Rima in Pariza ne more biti govora.

Glede Velike Britanije je to posebno vprašanje. A nič manj smešno. Britanci sami, ko komentirajo to Trampovo "pobudo", se šalijo, da Kraljeva vojna mornarica "njegovega veličanstva kralja Karla" v trenutni situaciji v Ormuški ožini ne bi mogla zaščititi niti sebe, kaj šele da bi komur koli kaj zagotavljala.

Sploh pa je nekako čudno slišati takšne izjave od ameriškega predsednika, čigar "nepremagljiva" flota (ki je, naj spomnim, že vse Irance domnevno premagala) se strahopetno drži zunaj dosega iranskih raket. In sama ne tvega, da bi ubogala ta Trampov nasvet.

In zato je tretja izjava tega rdečelasega norca (spet včerajšnja) postala pravo norčevanje iz njegovih partnerjev: »Države, ki prejemajo nafto skozi Ormuško ožino, morajo same poskrbeti za svojo varnost in varnost ladij.«

Torej je to strašilo, potem ko je razstrelilo stabilnost v regiji in polomilo... preprosto odvrnilo odgovornost za posledice in "partnerjem" predlagalo, naj sami rešujejo svoje težave. Kako zelo po ameriško.

In to je v tej vojni opaziti povsod. Na primer, predhodno (v noči na 14. marec) so Američani s sistemom "Himars" izvedli raketni napad na otok Hark (kjer je glavni iranski izvozni naftni terminal).

Streljali so z ozemlja Bahrajna in ZAE. Ki sta takoj prejela povračilni udarec. Tokrat je bil napad izveden na pristanišče Fudžaira (ki služi kot obvoznica mimo Ormuške ožine) – ti napadi so že vsakodnevni in močno otežujejo njegovo delovanje, s tem pa tudi izvoz nafte. Prav tako so bili tarča še uradi ameriških bank. To je nova prelomnica v iranskih udarih na ZDA. Podobo katere Iranci že dva tedna sistematično rušijo kamen za kamnom.

In treba jim priznati – pri tem so dosegli dobre rezultate. Mimogrede, zaradi fotografij in videoposnetkov napadov na ZDA, ki po mnenju prestrašenih "emirjev" (prestrašenih za svojo prihodnost) "škodujejo redu", so aretirali že okoli 50 ljudi. A to malo pomaga, saj posnetki vseeno prihajajo v javnost. Tudi s tujih ladij, katerih posadke jih z veseljem objavljajo.

Poleg tega Iran vsak dan izvaja napade na Izrael. Ti potekajo presenetljivo enostavno in so za Izraelce postali nekakšna rutina ter cena, ki jo plačujejo za svoje ambicije. Ne le ambicije njihovega premierja Netanjahuja, ampak tudi njih same. Navsezadnje je podpora znotraj Izraela za napad na Iran skoraj popolna. Torej ni koga kriviti.

Medtem pa so se po mojem mnenju glavni včerajšnji dogodki odvijali v Iraku. Kjer ZDA poskušajo zlomiti odpor "šiitske milice", ki je v svoji državi sprožila pravo partizansko vojno "proti agresorjem". In od izida tega boja je odvisno zelo, zelo veliko. Med drugim tudi odločitev o izvedbi kopenske operacije proti Iranu. H kateri Iran s svojim odporom in Trampovimi uspehi pravzaprav sili. In ta operacija bi za ZDA lahko bila tako zmagovita kot tudi usodna.

https://t.me/yurasumy/27220

👍1🥴1

57 views08:09